Graščina Gorica je nastala v 14. stoletju kot majhna pravokotna stavba z dvema stolpoma. Leta 1721 je pogorela, a so jo obnovili. Graščina je menjala številne lastnike. Stavba je propadla v drugi polovici 20. stoletja. Ohranjenih je več upodobitev graščine.
Grad Libenštajn je nastal verjetno že v 11. stoletju, prvič pa se omenja v 13. stoletju. Grad je bil sprva utrdba – stolp z obzidjem. Bil je vseskozi del žovneške posesti, menjal pa je več najemnikov. Grad se preneha omenjati v 15. stoletju, ko je bil najbrž v vojni za celjsko dediščino uničen. Njegovo vlogo je prevzel dvorec Prebold.
Dvorec Prebold je verjetno nastal v 15. stoletju, ko je prevzel vlogo Liebensteina. Dvorec je bil postavljen v skoraj kvadratnem tlorisu, s štirimi vogalnimi stolpi, katerih severna dva sta zaradi nagiba terena višja. Vzhodno stranico je opredeljeval le zid, bivalni prostori so bili v severnem in zahodnem traktu, v južnem pa je bilo gospodarsko poslopje. Dvorec je imel proti zahodu park in pristave, na vzhod pa je proti Sv. Pavlu peljal drevored. Dvorec ima še ohranjeno veliko osrednjo reprezentančno dvorano. Sedanjo obliko in velikost je dvorec dobil v 17. stoletju. Kmetje so leta 1635 dvorec požgali, požar pa ga je zajel tudi leta 1706. Zadnjo večjo predelavo je dvorec doživel v drugi polovici 19. stoletja. Dvorec je menjal več lastnikov, med bolj znanimi so Windischgratzi, Schrottenbachi, Pragerji in baron Rudolf von Hackelberg-Landau.
Dvorec Šešče /Šenpihel/ je stal v istoimenski vasi, zgrajen je bil okoli leta 1600. Bil je zgrajen v renesančnem stilu v pravokotnem tlorisu in je imel dve nadstropji s štirimi okroglimi vogalnimi stolpi, brez notranjega dvorišča. Leta 1635 so ga oplenili kmetje. Dvorec je menjal več lastnikov, med njimi so bili tudi Schrottenbachi. Dvorec je propadel v 19. stoletju. Znani sta dve upodobitvi iz 17. in 18. stoletja. Na njegovem mestu danes stoji hiša, in sicer na ostanku kleti dvorca.
Grad Žaženberk je nastal verjetno že zelo zgodaj – najbrž že v 11. stoletju, saj ima zasnovo starejše utrdbe, pozidan je bil kot večnadstropni okrogel stolp z obzidjem, najbrž je bil uničen v času boja za celjsko dediščino. Vseskozi je bil deželnoknežja last, menjal pa je več najemnikov nazadnje je bil dan v zakup Celjskim grofom.
Dvor (štok) Šentlovrenc je stal nasproti cerkve v Sv. Lovrencu in je bil v funkciji med 14. in 17. stoletjem. Menjal je več lastnikov. Dvor je verjetno propadel v 19. stoletju. Na njegovem mestu je danes kmetija.